sreda, 3. januar 2018

Česnove štangice in decemberski utrinki

December je minil tako, kot je minilo leto. Z vsemi okraski, bolj in manj bleščečimi. Predvsem je minilo prehitro vse skupaj.
Tu in tam smo si privoščili kak klepet s prijatelji, vsekakor pa je to ena izmed stvari, ki si jo vsako leto na novo obljubim. Da si bom vzela več časa za prijatelje.
In za knjige.
In za spanje.
Pa za trenutke, ko sedim in grickam domače prigrizke :)

Česnove štangice so super hiter in dober prigrizek.


Recept je preprost, rezultat odličen.

- 1 kg pirine moke
- 1/2 l mlačnega rastlinskega mleka
- 2 dcl olja
- 5 zvrhanih malih žličk sladkorja
- žlička soli
- 4 dag kvasa
Zgnetemo v voljno, gladko kepo, pustimo vzhajati na dvojno količino. Nato oblikujemo kačice, jih sploščimo in nadevamo s česnovim maslom. Malce jih stisnemo skupaj, zapremo nadev, kasneje, ko se pečejo, se odprejo in lepo zapečejo.
Nadev: sesekljamo ogroooomno česna in ga z maslom (rastlinskim Alsana, ali margarino ali po želji) zmešamo v mazljiv nadev, ki ga z žličko mažemo na testo. pečemo na 190°C, 15, 20 minut, odvisno od pečice.



 Ja, štangice so ena od stvari, ki pašejo v tak čas, ki je namenjen druženju, klepetu, smehu. 
Pašejo v december in december ima polno takih trenutkov, ki so, kot bi jih pričaral iz vsega leta in stisnil v nekaj dni.



Meni se zdi vsak mesec pravljičen in v vsakem je nekaj najboljšega. Decembra se tega samo večkrat zavem.


Sicer pa narava vedno ponuja material za razmišljanje in doživljanje. 

Ledeni okraski. Voda, nekaj cvetja, vrvica v lončku od skute, zamrznjeno preko noči

Ledeni decemberski okraski iz cvetja, nabranega v mrzlem jutru so čudovita prispodoba naših trenutkov. Pisani, žareči, bogati, nežni, pa hladni in ostri,... prekrasni, če jih opazimo preden se stopijo v spomine.



Kot bi me letos še posebej vse te lučke decembra opominjale, da je čas nekaj, kar nam je dano v izobilju trenutkov. Toliko bogatstva, vsako jutro znova.

Mozirski gaj, božična pravljica

Pa tolikokrat ga nespoštljivo zavržem.
Pozabim se zavedati teh malih otroških čudenj



 in neprecenljivih, zaupljivih oči, ki me obdajajo



Tolikokrat se zavem in sem srečna
in vendar še prevečkrat pozabim.
Potem najdem kje kakšen zvonček želja,
pozvonim in pomislim,
o, da bi ostalo vse tako, kot je,
da bi trenutki ostali tako nežni, pisani in ostri,
da bi nikdar ne šla mimo njih.


Mozirski gaj

Bodite dobro :)
Srečno, Keltika

4 komentarji:

  1. Vse dobro tudi tebi. :-) Čudovite fotke in krasen zapis.

    OdgovoriIzbriši
  2. Kako lepo je bilo prebrati tvoje razmišljanje in občudovati prekrasne slike. Hvala za recepte. Predvsem pa so me navdušili ledeni okraski, pa seveda slike s snegom, ki ga letos tako pogrešam. Pri nas ga je bilo le za vzorec. Dotaknila pa si se me tudi s slikico cerkvice, kjer sem se poročila. Hvala ti za čudovito objavo, sem tudi sama malce podoživljala.......Joj, samo še to. Venček iz kostanjevih bodic je fantastičen in unikaten.

    OdgovoriIzbriši
  3. Lepo, sama letos Gaja nisem obiskala, imam pa še od lani lepe spomine. vse lepo v letu 2018.

    OdgovoriIzbriši
  4. Čuodvit zapis in fotke :). Vse dobro v 2018!

    OdgovoriIzbriši

Hvala za tvoj komentar. Kot bi posijal sonček :)